Grintovec čez Dolge stene, 31.12.2016

Grintovec, 2558 m

udeleženci: Nevenka, Alja, Klavdija, Cilka, Aleš, Tomaž, Sašo
trajanje: 8 h 40 min
višinska razlika: cca. 1780 m

dolžina: 9,5 km

Silvestrska tura, kateri cilj izbrati letos? Po kratkem posvetu je bil izbran Grintovec, tokrat čez jugovzhodni greben, ki se proti Velikim Podom prelomi v Dolge stene.

Spodnji del grebena nad Dolgimi stenami je široko travnato sleme, ki se z višino oži in preide v nazobčan skalnat greben, ki se tik pod vrhom združi s Streho, piramido čez katero je speljan običajni pristop.

Na poti so vidni bledi ostanki oznak poti, ki je bila pred približno sto leti markiralo Slovensko planinsko društvo (SPD) kot alternativo poti čez Streho, ki jo je markiralo nemško društvo.





Avtomobile smo parkirali v Koncu in se po običajni markirani poti odpravili v smeri Kokrskega sedla in Grintovca.

Na sedlu pri Cojzovi koči smo po krajšem počitku za prigrizek in požirek čaja nadaljevali po markirani poti v smeri Grintovca, Kočne in Skute a le do prvega razcepa, kjer smo zavili desno proti Skuti (levo Grintovec čez streho in Kočna).

Markirano pot smo zapustili tik pred slikovitim prehodom, imenovanem Mala vratca, kjer smo se usmerili levo na jugovzhodni greben. Nadaljevali smo po dokaj dobro uhojeni, mestoma sicer slabo vidni stezi, ki večinoma poteka po grebenu Dolgih sten ali po levem pobočju grebena nad krnico Zgornje jame.

Na desni strani grebena smo preko roba in prepadnih sten kukali na razgiban svet Velikih Podov, kjer se nahaja tudi nedavno prenovljen bivak Pavleta Kemperleta pod Grintovcem. Na drugi strani Podov pa Dolgi Hrbet, Štruca, Skuta in ostali vrhovi kot na pladnju.

Med čudovitimi razgledi proti Grintovcu, smo si ogledovali steno v južnem pobočju, med drugimi smermi predvsem Grapo čez jame, katere izstop se praktično združi z izstopom Južnega grebena, naše današnje smeri. Grapa čez Jame je bila slabo zalito, skok z zagozdenim balvanom je bil kopen.


Po dobri uri hoje smo prišli do malega travnatega sedelca, se je greben zožil in nadaljeval v jugovzhodni steni Grintovca. Na tem mestu se prične najzahtevnejši del poti, saj pot postane strma in skalnata, zaradi krušljivega terena pa je potrebna velika previdnost.

Nadenemo si čelade, prehode iščemo med skalnimi skoki, težjim mestom se umikamo v levo stran, pot pa je vsaj v drugi tretjini dokaj dobro »markirana« z možici. Dobrih 100 m pred izstopom se ni bilo več možno izogibati snežiščem, zato smo si nadeli dereze, v roke vzeli cepine in nadaljevali po snežišču proti izstopu.

Snežišče je bilo gladko in trdo, tako da so dereze in cepini odlično prijeli. Strmina je bila sprva zmerna, pred izstopom pa se je postavila pokonci do 60 stopinj, prečiti je bilo potrebno tudi meter visok skok napihanega snega. Odlična pikarija, »začimba« celotne ture, nekaterim pa bi prišel prav še drugi cepin.

Tik pod vrhom se je jugovzhodni greben na izstopu združil z markirano potjo čez Streho, kjer pa je pot postala tehnično lažja. Na vrhu smo si privoščili krajši postanek za fotografiranje, malico pa smo si zaradi vetra privoščili dobrih 20 m pod vrhom.

Sestopili smo po markirani poti čez Streho. Prvih 100 m smo še potrebovali dereze in cepin, kasneje je bila pot povsem kopna. Uporaba derez in cepinov pa je bila nujna zaradi gladkega, trdega in pomrznjenega snega.



Analizo zadnje ture v letu 2016 smo hoteli opraviti pri Jurju, ki pa je bil žal zaseden z drugimi opravili, zato smo se parkirali v planinskem domu v Kamniški Bistrici. Novemu letu naproti, še vožnja proti domu in silvestrska noč.

Spisal Sašo



 

Ni komentarjev:

Objavite komentar