Mojčin dom na Vitrancu, 8. 2. 2014

Mojčin dom na Vitrancu 1555 m

udeleženci: Mitja, Sašo, Primož, Tomaž, Paz, Robert
trajanje 6 h 30 min
višinska razlika: cca 800 m


Današnjo destinacijo je izbral naš “Vitranški hotelir”, ko je predlagal zimski izlet na Mojčin dom z dodatnim razgibavanjem na strehah objektov na hribu nad Kranjsko Goro.

Ostali peš, jaz pa na smučeh, smo malo pred deveto uro štartali pri spodnji postaji sedežnice Vitranc 1. Prvi del poti ob zratrakitanem smučišču je potekal brez težav in kmalu smo nad zgornjo postajo sedežnice Vitranc 1 dosegli zgornjo postajo sedežnice Podkoren, kjer smo zagazili v cel sneg.

Pešaki z izjemo “nizko nasajenega” Paza so v južnem snegu in precej strmi poti napredovali brez večjih težav, sam pa sem moral smuči “naložiti” na nahrbtnik in nadaljevati peš. Kmalu sem dohitel  Tomaža in Paza na čigar dlako se je prijelo že precej snega, kar mu je še oteževalo napredovanje v strmi breg. Kmalu sem ju prehitel in v slabih dveh urah dosegel vrh.

Na vrhu so bili objekti dobesedno usajeni v sneg, meter je pokazal, da višina snežne odeje znaša debela dva metra. Utaborili smo se v manjši koči namenjeni poletnemu bifeju, se  prvo okrepčali, se poklonili današnjemu kulturnemu prazniku, potem pa se lotili čiščenja snega na strehi. Raboto smo vršili na bolj ali manj inovativne načine in v dobrih treh urah očistili vse tri objekte.

Spust v dolino je pešcem povzročal malce težav, saj so do pasu “usajeni” v sneg še nabolj spominjali na zibajoče se pingvine, medtem ko sem sam užival v prijetnem spustu skozi gozd. Na vrhu podkorenske strmine so ostali zavili desno proti Kranjski gori, midva z Sašotom pa sva se spustila v Podkoren, od tam pa peš na zborno mesto v Kranjsko goro.


Turo smo zaključili z kosilom Pri Martinu, kjer smo naredili povzetek današnjega dne. Prijatelj je modro ugotovil, da je bila to ena lepših sobot letos. Mislim, da vsi “vemo” avtorja tega zadnjega stavka, le da je bila tokratna sobota res krasna.

Spisal Robi





Ni komentarjev:

Objavite komentar