Aignerhöhe 2105 m,
Permuthwand 2479 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Boštjan, Janez, Robert D., Srečko, Marjan, Mitja, Robert M., Nevenka, Tomaž, Katja, Slavko, Peter, Irena, Brane, Primož
trajanje: 4h 30 min
višinska razlika: cca 780 m pešci, cca 1000 m smučarji
Prva letošnja tura gorniške skupine nas je vodila v pogorje Radstädterskih Nizkih Tur, na Aignerhohe, 2105 m, in bližnji 2167 m visoki Gebreinspitze. Gora je primerna tudi za turne smučarje, zato se nas je v Šentvidu zbralo kar 15 udeležencev.
Vremenska napoved je na širšem področju obetala deževje, prav tod pa pas suhega vremena. Z dvema kombijema smo se v dežju vozili skozi Karavanški predor mimo Beljaka in Špitala. Za predorom Katschberg smo zapustili avtocesto in se po lokalni cesti pripeljali do izhodišča Wind, ki je prav nad vhodom v Turski predor.
Pripravili smo se na pohod in tukaj so turni smučarji, bili so štirje, šli po svoje. Mi pa smo se začeli vzpenjati po zasneženi in od smuči zglajeni gorski cesti do planine Aigner na višini 1700 m, od tod pa po stezi, kjer se je sneg vse bolj udiral. Že na začetku je velika strmina in prvi v koloni porabijo v takih pogojih kar dosti moči za napredovanje.
Dva iz četice, ki sta imela s seboj krplje, sta si jih nadela na noge in si zelo olajšala hojo. Ostalim pa se je sneg še vedno močno udiral. Po krajšem počitku za okrepčilo, približno 200 m pod vrhom, smo nadaljevali po odprtem terenu in po sledeh, ki so jih naredili turni smučarji. Megla je bila vse gostejša, orientacija vse slabša, le smučarske sledi so nas vodile v pravo smer.
Po dveh urah in pol smo prišli na vrh, vendar smo porabili kar nekaj časa, da smo s pomočjo karte in višinomera ugotovili, da je to res vrh Aignerhoha. Nameravali smo se vzpeti še na sosednji vrh, Gebreinspitze, 2167 m, vendar je bila megla pregosta. Vrha nismo mogli videti, pa tudi poti ni bilo mogoče določiti, kaj šele oceniti, zato smo ta vzpon opustili.
Počitek smo izkoristili za okrepčilo, razgleda ni bilo, zato smo kmalu začeli sestopati. Nekateri so se povsem držali poti, po kateri smo prišli, drugi so krenili direktno in se bolj ali manj ugrezali vse do planine Aigner, kjer sta tudi onadva s krplji snela svoje pripomočke. Naprej je bila hoja prijetna in hitra.
Dan se je prevesil že v drugo polovico, ko smo srečali kar nekaj večjih smučarskih skupin, ki so se šele vzpenjale. Le kam so bili namenjeni? Za povratek smo porabili uro in pol. Kmalu za nami so prišli naši turni smučarji, ki so si za cilj izbrali vrh
Permuthwand (2479 m). Analiza ture je bila pri Gorencu v Kranju.
Spisal Janez
