Križevnik, 25.10.2009

Križevnik, 1910 m

Udeleženci: Alenka, Ana, Angela, Boštjan, Jasna, Luka, Marija, Mili, Robi, Tomaž
Trajanje: 4h 18min
Višinska razlika: cca 660 m



Tokratni nedeljski izlet smo udejanili v okiru Planinskega društva Rašica, pod vodstvom vodnika Planinske zveze Slovenije Boštjana Čampa-zaljubljenega.

Pred sedežem planinskega društva na Prušnikovi ulici v Šentvidu se je zbralo enajst hribov željnih planincev, se skockalo v tri avtomobile, ter se preko Kamnika podalo v smeri prelaza Črnivec. Malo pred vrhom prelaza smo zavili z glavne ceste proti planini Ravne, kjer smo parkirali jeklene konjičke, si nadeli planinsko obutev in jo mahnili proti Križevniku.

Pot se je počasi vzpenjala ter nas skozi jesensko obarvano naravo pripeljala na planino Polšak, kjer se nam je odprl krasen pogled proti Raduhi. V nadaljevanju je postala pot strmejša, ter orientacijsko malce zahtevnejša kar je botrovalo majšemu kiksu. Mali možic postavljen na razpotju nas je zavedel in poslal v nepravo smer, kar smo po cca 500 m ugotovili, ter postavili stvari na svoja mesta. Zadnji del tik pred vrhom nas je med rušjem privedel na vrh Križevnika.

Na vrhu je sledilo obvezno polnenje želodčka ter fotoseansa nadobudnih fotografov. Sončen in topel dan nas je na vrhu zadržal precej dlje kod je to drugače v navadi, vendar je po dobre pol ure napočil čas za spust po isti poti nazaj v dolino do avtomobilov.

Na poti nazaj do zbornega mesta v Šentvid se je del ekipe ustavil na prelazu Črnivec na pijači, kjer smo premleli dogodke tega dneva in se zadovoljni nad izletom odpeljali domov.

Spisal Robi


Velika planina, 18.10.2009

Velika planina, 1666m
Udeleženca: Robi, Tomaž

Trajanje: 5h 2min

Višinska razlika: cca 1180m



Glede na čudno vremensko napoved smo planirane Julijce nadomestili z Veliko planino. Ko je udeležbo odpovedal Luka, sva z Robijem ostala edina kandidata.

Na Veliko planino sva jo mahnila po zanimivi lovski stezi čez Rigelj. Avto sva pustila pri spodnji postaji nihalke in mimo Kraljevega hriba prišla na lovsko pot. Ta se po uvodnem zložnem delu kmalu začne vzpenjati v ključih.

Hitro sva se vzpenjala, edine oznake na poti pa so bile zelene lovske tablice. Na približno 1200 metrih sva naletela na sneg, ki pa ga je bilo le kakšen centimeter ali dva. Kmalu sva prišla do prvih koč in do markirane poti Šimnovec - Zeleni Rob.

Pred postankom na Zelenemu Robu sva skočila še na Gradišče, najvišji vrh Velike planine. Tu nisva bila dolgo, veter in megla sta naju pregnala v zavetje gostišča Zeleni Rob, kjer sva se okrepčala z materino dušco in tavženrožo.

Po postanku sva nadaljevala pohod in se najprej ustavila pri koči Vesna, ki smo jo obiskovali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Čakalo naju je veliko presenečenje, saj koče Vesne ni več, namesto nje pa na istem mestu stoji nova koča.

Nadaljevala sva do Konjske planine in planine Dol ter po Dolskem grabnu sestopila v dolino. In ravno ko sva prišla do avta je začelo deževati.

Kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu je bila lepa tura in je pravzaprav prva zimska v novi sezoni.

Spisal Tomaž